Pismo Božičku

Dragi Božiček,

morda si presenečen, ker ti pišem 26. decembra, a morava razjasniti nekatere stvari, ki so zgodile v tem mesecu, od kar sem ti poslal pismo želja za božič. Napisal sem ti, da želim kolo, rolerje in tablični računalnik.
Povem ti, da sem uničen od celoletnega učenja, v šoli nisem manjkal niti minute. Prišel sem še takrat, ko je pred našo hišo zapadlo meter snega.Edini sem bil v šoli! Da ti ne govorim o tem, da sem najboljši učenec iz matematike v Sloveniji. V prilogi ti pošiljam kopijo moje pohvale. Še nikoli ni bil nihče tako ponosen name, ne moj starejši brat Peter, ne mama in oče, da sosedov ne štejem. Še sošolka Anja mi je rekla, da sem se zelo popravil.
Lahko ti tudi povem, da v tem letu niti enkrat nisem manjkal v cerkvi. Prisoten sem bil prav pri vseh svetih mašah. Duhovnika je skoraj kap vsakič, ko me je zagledal v cerkvi. Ko sem imel čas, sem kot prostovoljec pomagal babicam in dedkom pri prehodu čez prometno cesto. Zato sem prejel značko “najboljši mali prometnik”. Pa sej veš kakšni so policisti, ko te oni nagradijo, prav zares veš, da si dober.
Zdaj si na vrsti ti. Kako si mi upaš pod božično jelko postaviti jebeni YoYo, ki je že zdavnaj iz mode, nogavice z znakom telebajskov in gradbeni set!? Kaj si vendar mislil debeli bradonja, kaj misliš da sem se vse leto mučil in trudil za nič!? Mene si tako zajebal, tistemu malemu pamžu preko ceste pa prinesel toliko igrač, da jih še prešteti ne zna! Da te niti slučajno ne vidim, kako poskušaš zlesti skozi naš dimnik naslednje leto. Zbrcal te bom ko psa, ti ritonja debela! Tiste tvoje jelene bom tako prestrašil, da boš moral peš do jebenga Severnega pola. Če lahko pešačim jaz, ker mi nisi prinesel kolesa, lahko pešačiš tudi ti!

Jebi se Božiček! Naslednje leto boš videl, kako zajeban lahko postanem, ti debeli seronja.

Janezek