Zmešalo se mu je

Dva kolega se zagledata na hodniku psihiatrične bolnišnice.
“Kaj pa ti tukaj, Pero?” ga je vprašal Ivan.
“Dolga zgodba!”
“Pa bi jo vseeno rad slišal!”
“No, na neki zabavi sem srečal čudovito dekle. Malo pod dozo sem bil že, ko sva plesala, nato pa mi je vsilila še nekaj kozarcev pijače. Odpeljala me je k sebi domov, sploh ne vem, kaj se je dogajalo v spalnici, ko je nenadoma zavpila:
“Moj mož se je vrnil domov!”
Hitro sem se oblekel in stekel na balkon. Zavihtel sem se preko balkonske ograje in se le s prsti držal za betonsko ploščo balkona, toda takoj, ko je njen mož stopil na balkon me je zagledal in mi s čevlji stopil na prste. Bolelo me je, da sem videl zvezde, toda vzdržal sem. Ko je krenil iz balkona sem že mislil, da sem rešen, takrat pa se je vrnil in mi po prstih začel tolči s kladivom. Mislim sem, da bom umrl od strašnih bolečin. Ta čas, ko je tolkel po mojih prstih pa so sosedje že obvestili policijo, in ko so se policisti pripeljali sem v soju žarometov videl, da visim in balkona v visokem pritličju, od tal sem bil pa oddaljen le slabih deset centimetrov. Takrat se mi je zmešalo!”